Baker je mineral, ki je v telesu prisoten v majhnih koli\u010dinah. Nahaja se na tretjem mestu, po \u017eelezu in aluminiju. Pri odrasli osebi je pribli\u017eno 100 mg v glavnem koncentrirano na podro\u010djih, kot so jetra, kosti in mi\u0161ice, mo\u017egani, ledvice in srce. Baker je vklju\u010den v vsakdanje \u017eivljenje posameznika, saj je bistveno hranilo v vsakodnevni prehrani in pomaga ohranjati zdravim \u00a0\u017eiv\u010dne celice in imunski sistem.<\/p>\n
<\/p>\n
Baker je pomemben za delovanje \u0161tevilnih encimov. Med \u0161tevilne njegove dejavnosti spada tudi uravnavanje metabolizma, telesu pomaga pri pridobivanju energije s kombiniranjem z \u017eelezom in proizvajanjem rde\u010dih krvnih celic, kosti in vezivnega tkiva. Baker sodeluje tudi v pigmentaciji ko\u017ee in las, vpliva na delovanje srca in deluje kot antioksidant, zmanj\u0161uje proste radikale, ki lahko po\u0161kodujejo celice in DNK.<\/p>\n
<\/p>\n
Raznovrstno meso, ve\u010dinoma jetra in ledvice, so najbogatej\u0161i viri. Drugi dobri viri so \u0161koljke, ostrige, suho sadje, semena, p\u0161eni\u010dni otrobi, polnozrnata \u017eita, zelena listnata zelenjava, \u010dokolada in stro\u010dnice.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Ocenjena dnevna potreba po bakru za odraslo osebo je med 1,5 in 3 mg. V vsaki starosti ta koli\u010dina obi\u010dajno zadostuje za zdravo in uravnote\u017eeno prehrano.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Neuravnote\u017eena prehrana, malabsorpcija ali prekomerni vnos cinka lahko privede do pomanjkanja bakra. \u010ceprav je to redko, ima to lahko resne zdravstvene posledice, kot so demineralizacija kosti, krhkost sten arterij, slabokrvnost, te\u017eave z vezivnim tkivom, \u017eiv\u010dne motnje, oslabljeno imunsko delovanje in pove\u010dano tveganje za bolezni srca in o\u017eilja ter nevrodegenerativne bolezni. Vsekakor lahko jemanje prehranskih dopolnil pomaga posameznikom z anemijo, vendar je treba vsak vnos opraviti samo pod nadzorom poznavalca zdravstvenega varstva.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Prekomerni vnos bakra zaradi velike porabe hrane je redek. Pogosti simptomi lahko vklju\u010dujejo slabost, bruhanje, drisko in vro\u010dino. V huj\u0161ih primerih lahko preve\u010d bakra privede do hemoliti\u010dne anemije, ki je lahko usodna. Samo pri redkih primerih, obi\u010dajno pri otrocih, lahko pride do okvare jeter ali ciroze. Drugi\u010d lahko prekomerni vnos bakra zaradi nesposobnosti jeter povzro\u010di stanje, imenovano Wilsonova bolezen. Wilsonova bolezen je redka genetska motnja, ki vodi do kopi\u010denja bakra v jetrih, mo\u017eganih, o\u010deh in drugih organih, kar povzro\u010da tresenje, te\u017eave pri govoru in po\u017eiranju, te\u017eave s koordinacijo, spremembe osebnosti in hepatitis.<\/p>\n
<\/p>\n
Ceruloplazmin je beljakovina, ki jo kvsebuje baker v krvi. Nizka raven ceruloplazmina lahko ka\u017ee na prisotnost bolezni, kot so Wilsonova bolezen, Menkesov sindrom, aceruloplasminemija ali jetrna bolezen v naprednih fazah, pa tudi na podhranjenost. Visoke ravni ceruloplazmina so lahko prisotne v primeru zastrupitve z bakrom, med nose\u010dnostjo, ob kombiniranju peroralnih kontraceptivov ali estrogena, pa tudi pri boleznih, kot so levkemija, Hodgkinova bolezen, sistemski eritematozni lupus, revmatoidni artritis, Alzheimerjeva bolezen, primarna biliarna ciroza, holestaza in vnetje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":0,"template":"","class_list":["post-72701","disease","type-disease","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\n