Alzheimerjeva bolezen je napredujo\u010da bolezen, ki uni\u010duje spomin in druge du\u0161evne funkcije.<\/p>\n
Alzheimerjeva bolezen je najpogostej\u0161i vzrok demence. Spremembe zaradi te motnje so dovolj hude, da motijo vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n
Pri Alzheimerjevi bolezni se mo\u017eganske celice razkrajajo in odmrejo, kar povzro\u010di postopno pe\u0161anje spomina in du\u0161evnih funkcij.<\/p>\n
Zdravila in strategije uravnavanja lahko za\u010dasno izbolj\u0161ajo simptome Alzheimerjeve bolezni. To lahko pomaga pove\u010dati funkcionalnost in ohraniti neodvisnost. Vendar pa za Alzheimerjevo bolezen ni zdravila.<\/p>\n
Simptomi<\/p>\n
Za\u010detni simptomi Alzheimerjeve bolezni vklju\u010dujejo pozabljivost ali blago zmedenost. Vendar s\u010dasoma bolezen uni\u010di ve\u010d spomina, zlasti kratkotrajnega. Hitrost napredovanja se lahko razlikuje od osebe do osebe.<\/p>\n
Spomin<\/p>\n
Izguba spomina v povezavi z Alzheimerjevo boleznijo vztraja in se slab\u0161a, kar vpliva na zmo\u017enost delovanja v slu\u017ebi ali doma. Te\u017eave s spominom lahko povzro\u010dijo naslednje simptome:<\/p>\n
Ponavljanje stavkov in vpra\u0161anj. Pozabljanje pogovorov, sestankov ali dogodkov oz. se jih oseba ne spomni pozneje<\/p>\n
Rutinsko pozabljanje, kam smo odlo\u017eili predmete. Pozabljanje imen dru\u017einskih \u010dlanov in vsakodnevnih objektov.<\/p>\n
Dezorijentacija in napa\u010dna predstava prostorskih odnosov. Alzheimerjeva bolezen lahko povzro\u010di, da oseba izgubi ob\u010dutek trenutnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din ali povzro\u010di te\u017eave pri razumevanju okolice, pa tudi moti zmo\u017enost mo\u017eganov pri razlaganju, kar \u010dlovek vidi.<\/p>\n
Govor in pisanje. Alzheimerjeva bolezen povzro\u010da te\u017eave pri prepoznavanju predmetov, izra\u017eanju misli ali sodelovanju v pogovorih. S\u010dasoma upadeta tudi zmo\u017enost branja in pisanja.<\/p>\n
Razmi\u0161ljanje in sklepanje. Alzheimerjeva bolezen povzro\u010da te\u017eave s koncentracijo in razmi\u0161ljanjem, pa tudi te\u017eave ali nezmo\u017enost prepoznavanja in obravnave \u0161tevil.<\/p>\n
Presoja in odlo\u010danje. U\u010dinkovito odzivanje na vsakdanje te\u017eave postaja vse bolj zahtevno.<\/p>\n
Na\u010drtovanje in izvajanje poznanih opravil. Dejavnosti, ki so bile prej rutinske, kot je npr. kuhanje, lahko tekom napredovanja bolezni postanejo te\u017eavne. Pri napredni Alzheimerjevi bolezni ljudje s\u010dasoma pozabijo, kako opravljati osnovne naloge, kot sta obla\u010denje ali kopanje.<\/p>\n
Spremembe v osebnosti in vedenju, kot so:<\/p>\n
Depresija<\/p>\n
Anksioznost<\/p>\n
Socialni umik<\/p>\n
Nihanja razpolo\u017eenja<\/p>\n
Nezaupanje ostalim<\/p>\n
Spremembe spalnih navad<\/p>\n
Razdra\u017eenost in napadalnost<\/p>\n
Izguba ve\u0161\u010din<\/p>\n
Tavanje<\/p>\n
Blodnje<\/p>\n
Informacije in spretnosti, ki se jih nau\u010dimo zgodaj v \u017eivljenju, so med zadnjimi sposobnostmi, ki jih izgubimo, ko bolezen napreduje.<\/p>\n
Vzroki<\/p>\n
Strokovnjaki menijo, da je Alzheimerjeva bolezen posledica kombinacije genetskih, \u017eivljenjskih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na mo\u017egane.<\/p>\n
Vzroki za Alzheimerjevo bolezen niso popolnoma razjasnjeni, vendar njen vpliv na mo\u017egane po\u0161koduje in ubije mo\u017eganske celice. Ko umre ve\u010d mo\u017eganskih celic, se mo\u017egani bistveno skr\u010dijo. Kot rezultat, mo\u017egani za\u010dnejo tvoriti nepravilnosti, kot so:<\/p>\n
Plaki (gru\u010de beljakovine, imenovane beta-amiloid)<\/p>\n
Pentlje (nenormalna struktura in delovanje beljakovin tau)<\/p>\n
Dejavniki tveganja<\/p>\n
Dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen vklju\u010dujejo:<\/p>\n
Starost<\/p>\n
Dru\u017einska anamneza<\/p>\n
Biti \u017eenska<\/p>\n
Blage kognitivne okvare<\/p>\n
Po\u0161kodba glave v preteklosti<\/p>\n
Nezdrav \u017eivljenjski slog (kajenje, premalo gibanja, povi\u0161an holesterol v krvi itd.)<\/p>\n
Zapleti<\/p>\n
Alzheimerjeva bolezen lahko povzro\u010di naslednje zaplete:<\/p>\n
Izguba spomina in govora<\/p>\n
Napa\u010dna presoja<\/p>\n
Nezmo\u017enost komunicirnja bole\u010dine<\/p>\n
Nezmo\u017enost poro\u010danja o simptomih druge bolezni<\/p>\n
Nezmo\u017enost opaziti ali opisati ne\u017eelene u\u010dinke zdravil<\/p>\n
Te\u017eave s po\u017eiranjem<\/p>\n
Problemi s \u010drevesjem in mehurjem<\/p>\n
Nestabilno ravnote\u017eje<\/p>\n
Plju\u010dnica in druge oku\u017ebe<\/p>\n
Po\u0161kodbe zaradi padcev<\/p>\n
<\/p>\n
Prepre\u010devanje<\/p>\n
Ni dokazanega na\u010dina, kako prepre\u010diti Alzheimerjevo bolezen. Vendar pa raziskave o prepre\u010devanju \u0161e potekajo. Najmo\u010dnej\u0161i dokazi ka\u017eejo, da lahko zmanj\u0161anje tveganja za sr\u010dne bolezni zmanj\u0161a tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":0,"template":"","class_list":["post-72581","disease","type-disease","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\n